Igre

Kaj pa je s tako imenovanimi poučnimi oddajami? Uspešna je v zadnjih 38 letih več kot 200 milijonom otrok pomagala pri učenju branja, pisanja in štetja. Hitro in brez težav so se učili predvsem tisti iz srednjega in zgornjega sloja. Otroci iz spodnjega sloja so učne vsebine navadno preprosto prezrli. V gospodinjstvih, ki jim je izobrazba tuja in v katerih družinski člani veliko in nekritično gledajo vse po vrsti, se spodbude za učenje razblinijo, so pokazale raziskave.

Številnim strokovnjakom se zdi neodgovorno puščati tri, štiri ali pet let stare otroke po cele popoldneve pred televizorjem. Televizor v sobah otrok, mlajših od 14 let, imajo za zanemarjanje, saj jim je brez nadzora prepuščeno, da namesto otroških oddaj gledajo kriminalke in grozljivke. Večina raziskav pa kaže, da glavnega vzroka za razvojne pomanjkljivosti pri otrocih ni mogoče pripisati samo medijem. Med vzroke je treba prišteti tudi izredno slabe družinske razmere, nezanimanje staršev, nenehne agresivne prepire med staršema, zlorabljanje in zanemarjanje otrok in izključenost v šoli.

Švicarski pediater in pisec uspešnic pa pravi, da je treba danes otroke vzgajati tako, da se znajdejo v sodobnem svetu, tudi v svetu sodobne tehnike in medijev. Seveda ne more biti nobenega obveznega načrta vzgoje. Otroci se v razvoju razlikujejo, zato je treba vsakega obravnavati drugače. Prepričan je, da otroci danes niso bolj neumni, temveč pametnejši, za kar se morajo zahvaliti tudi sodobnim medijem. Težav ne povzročajo mediji, ampak premajhna skrb in nadzor staršev. Če otroci zgledov ne najdejo v resničnem svetu, si jih poiščejo v medijih.Prepoved nekaterih nasilnih iger imajo mnogi starši in pedagogi za nesmiselno, saj si otroci danes lahko s spleta priskrbijo, kar hočejo. Sprašujejo se, kaj je bilo storjenega za to, da se mladi ne izgubijo v virtualnih svetovih in da ne nasedejo vsaki neumnosti, na katero naletijo v njem. Prav malo, se glasi njihova ugotovitev. Če odpove družina, bi morali to nadomestiti vrtci in šolah, kjer pa pogosto uporabljajo učne metode, kakršne so veljale v šestdesetih letih. Otroke bi morali naučiti suverenega obvladovanja medijev. Tisti, ki imajo izkušnje z njimi, znajo z njimi samozavestno ravnati. Njihov šolski uspeh ni nič slabši. Strateške igre nedvomno dobro vplivajo na nevronska omrežja za strateško mišljenje v možganih, na limbični sistem, to pa so vmesniki med sposobnostmi in motivacijo za učenje. Izboljša se koordinacija med očmi in rokami, naučijo se tudi strategij za pametno reševanje problemov. Zapletene igre so za igralce intelektualni izziv, pod časovnim pritiskom morajo pretehtati tveganja, se odločati, razvijati strategije in voditi soigralce. Medijski pedagogi staršem priporočajo, naj se z otroki pogovarjajo o računalniških igrah, naj si jih ogledajo in kdaj še sami poskusijo igrati.