Pravi popotnik vedno poskrbi tudi za svoje zdravje

Bliža se čas dopustov, s tem pa tudi popotovanj v daljne in neznane kraje. Kot vemo, nas tudi na poti lahko doletijo različne bolezni, predvsem črevesnega izvora, ki sicer pri večini zdravih ljudi ne povzročijo resnejših težav, vendar pa lahko naredijo pot zelo neprijetno. Ker je potovalna driska najpogostejša težava popotnikov, bom tokrat nekaj več besed napisala o njej, predvsem kako se ji izogniti in kako jo pozdraviti.

Pomembno je, da se pred odhodom posvetujemo z osebnim zdravnikom, ki nam bo glede na področje in trajanje potovanja ter naših aktivnosti, svetoval morebitna cepljenja in tudi katera zdravila je priporočljivo vzeti s seboj. Za kakršna koli dodatna vprašanja pa se preko elektronske pošte ali telefona lahko obrnete tudi na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer vam bodo specialisti epidemiologije nanje z veseljem odgovorili.

Potovalna driska

Potovalna driska je najpogostejša infekcijska bolezen, povezana s potovanjem. Po raziskavah za drisko zboli približno 30 do 70 odstotkov popotnikov, odvisno od kraja in letnega časa potovanja. V 80 do 90 odstotkih jo povzročajo bakterije, najpogosteje Escherichia coli. Lahko se pripeti kjer koli, kraji z najvišjim tveganjem pa so v večini azijskih držav (razen Japonske), na Bližnjem vzhodu, v Afriki, Mehiki in Srednji ter Južni Ameriki.

Za preprečevanje bolezni

S tem, ko razumemo, kako se infekcijske bolezni širijo, se lahko zavarujemo pred boleznijo med potovanjem in zmanjšamo verjetnost, da bi jo širili med druge popotnike. Informacije nam pomagajo, da postanemo odgovornejši popotniki in s tem zavarujemo svoje zdravje in tudi zdravje drugih.

Na potovanju se srečujemo z različno hrano in tudi postopki njene priprave, žal pa jo velikokrat lahko spremljajo virusi, bakterije ali paraziti, ki nato povzročijo drisko. Velikokrat predstavljata težavo prav higiena in varna priprava hrane in vode, ki sta drugačni, kot smo ju vajeni doma, in tako lahko zbolimo zaradi uživanja kontaminirane hrane in pijače.

Simptomi

Bakterijska in virusna potovalna driska se kažeta z nenadnim nastopom nadležnih simptomov, ki so lahko blagi krči in nujna izguba blata ali močna trebušna bolečina, vročina, bruhanje in krvava driska. Pri driski, nastali zaradi zajedavcev je nastanek simptomov postopen, po navadi blato odvajamo 2- do 5-krat na dan.

Nezdravljena bakterijska driska traja 3–7 dni, virusna driska pa približno 2–3 dni. Driska, povzročena z zajedavci, lahko nezdravljena traja tudi več tednov do mesecev. Akutna epizoda gastroenteritisa lahko vodi v vztrajajoče gastrointestinalne simptome tudi v odsotnosti trajne okužbe.

Kako se izogniti črevesni bolezni?

  • Jemo samo hrano, ki je popolnoma kuhana in servirana vroča.
  • Jemo samo sadje in zelenjavo, ki jo lahko operemo in sami olupimo.
  • Jemo samo pasterizirane mlečne izdelke.
  • Jemo samo trdo kuhana jajca.
  • Ne jemo hrane pri uličnih prodajalcih.
  • Pijemo pijače, ki so ustekleničene ali v pločevinkah.
  • Lahko pijemo vročo kavo ali čaj ter pasterizirano mleko.
  • V pijače ne dajemo ledu.

Črevesne bolezni se lahko prenašajo tudi preko kontakta s človeškim blatom. Takšen kontakt je naključen in se zgodi na primer, ko si okužen človek po uporabi stranišča rok ne umije primerno in se nato dotakne hrane, ki jo bodo drugi ljudje jedli.

Kako preprečimo prenos okužbe na druge ljudi?

  • Ne pripravljamo ali serviramo hrane drugim ljudem, dokler trajajo simptomi bolezni in še 24 ur po tem, ko simptomi že izginejo.
  • Na križarkah ali drugih organiziranih izletih upoštevamo navodila o izogibanju drugim potnikom. To lahko pomeni, da smo za določeno časovno obdobje izolirani od drugih.
  • Pogosto si umivamo roke z milom in vodo, še posebej po uporabi stranišča, menjavi plenic ali pred jedjo in pripravo hrane. Kadar milo in voda nista na voljo, uporabimo alkoholno razkužilo za roke.
  • Včasih, ko imamo črevesno bolezen, ne uspemo priti dovolj hitro do stranišča. Če se vam to zgodi in so oblačila umazana, jih čim prej operite z vročo vodo in milom. Če tega ne morete storiti, jih čim boljše spravite in shranite v zaprto plastično vrečko.
  • Bruhanje splaknite v straniščno školjko. Odpadke, ki jih ne morete splakniti (papirnate brisače) položite v vrečo za smeti. Vrečo zvežemo in jo vržemo stran ter ohranimo okolico čisto.

Več nasvetov za zdravje najdete na www.bodieko.si