Reševanje težav pri prevozih tovora

Odnosi med naročniki in avtoprevozniki so ponavadi dobri, dokler ni zapletov in vse poteka brez težav. A zaplete se lahko zelo hitro, predvsem pri morebitnem poškodovanju tovora. Takrat se seveda obe strani želita kar najbolj zaščititi. Kdo in v kakšni meri je torej odgovoren za poškodovanje tovora in kako nastalo situacijo reševati? Prevoznik, ki opravlja prevoz tovora, mora v primeru poškodovanja blaga najprej obvestiti svojo zavarovalnico, če je potrebno tudi policijo. Nato mora zaščititi dokaze in rešiti blago, ki ga je še mogoče rešiti. Prevoznik mora kriti nastalo škodo v primeru, da je zanjo odgovoren sam. Postopki so jasni in ob upoštevanju vseh zahtevanih korakov, tudi ob morebitnem poškodovanju tovora, ne more biti večjih problemov. A pogosto se zaplete tudi tu, zato je dobro, da so vse vključene strani seznanjene z zakonskimi predpisi, ki določajo, kdo v primeru poškodovanja tovora odgovarja za nastalo škodo. Škoda za katero je odgovoren prevoznik oz. voznik Škoda za katero je odgovoren prevoznik oz. voznik, ki opravlja prevoz tovora so prometna nesreča, katere povzročitelj  je voznik prevoznika, ostro zaviranje med vožnjo, nepravilno pritrjevanje tovora ali prostorske vrzeli med tovorom, nespretnost med nakladanjem ali razkladanjem blaga, če to to počne voznik, pomanjkljiva skrb za tovor med počitkom ali napačna izbira mesta počitka, škoda na tovoru, ki jo povzročijo begunci in prevzem naloga za prevoz tovora brez upoštevanja časovnih in tehničnih omejitev prevoznika. Najpogostejši razlogi za poškodovanje tovora so skupek naslednjih dogodkov: nepravilno pritrjevanje tovora s prostorskimi vrzelmi ter ostro zaviranje med vožnjo. Škoda za katero prevoznik oz. voznik ni odgovoren Prevoznik, ni odgovoren za nastalo škodo med prevozi tovora, če je izgubo, škodo ali zamudo povzročil upravičenec (pošiljatelj ali naročnik) z napačnim ravnanjem iz malomarnosti. Prevoznik je prost odgovornosti tudi, če ni dobil primernih navodil zaradi napake ali malomarnosti drugih ter če je izguba oziroma zamuda posledica naravne napake tovora oz. okoliščin katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali ni mogel preprečiti njihovih posledic. Pri reševanju sporov zaradi poškodovanja blaga je potrebno upoštevati tako domačo zakonodajo, kot razne mednarodne konvencije (npr. CMR) in ostala določila vezana na prevozniško dejavnost.