Stavbno pohištvo

NAJBOLJ HRUPEN IN UMAZAN DEL OBNOVE SO GRADBENA DELA, KI JIH JE TREBA OPRAVITI PRED OBRTNIŠKIMI. MED GRADBENA DELA SODIJO RUŠENJE IN ZIDANJE ALI POSTAVLJANJE STEN, ODSTRANJEVANJE STARIH IN POLAGANJE NOVIH TLAKOV. SLEDIJO OBRTNIŠKA DELA, KOT SO POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, VGRADNJA NOVIH NOTRANJIH VRAT IN MENJAVA OKEN. V PRVI FAZI JE TREBA ODSTRANITI VSE DELE IN ELEMENTE, KI JIH NAMERAVAMO ZAMENJATI, IN NAKOPIČENI ODPADNI GRADBENI MATERIAL ODPELJATI NA DEPONIJO ZA GRADBENE ODPADKE. TAKO JE PROSTOR PRIPRAVLJEN IN DOSTOPEN ZA NADALJEVANJE OBNOVITVENIH DEL.
Za nekatera gradbena dela moramo pred njihovim začetkom pripraviti projekte in na upravni enoti pridobiti gradbeno dovoljenje, druga, manj zahtevna in takšna, s katerimi ne posegamo v gradbeno konstrukcijo, pa lahko opravimo brez kakršnih koli dovoljenj. Če dela nismo vešči, je vsekakor bolje, da ga prepustimo usposobljenim izvajalcem.
Rušenje brez načrta je neodgovorno
Rušenje po besedah gradbenih strokovnjakov sodi med najbolj zahtevna gradbena dela, ki se jih ne bi smeli lotevati sami. Nepremišljeno rušenje sten, tudi če te niso nosilne, lahko privede do usodnih posledic. Dobro je, če imamo načrte, iz katerih lahko natančno preučimo, kako je zasnovana konstrukcija stavbe, in izvemo, katera stena je nosilna in katera ne. Pri zahtevnejših spremembah, s katerimi posegamo v konstrukcijo stavbe, je treba pripraviti natančen načrt in vrstni red rušenja ter za poseg pridobiti gradbeno dovoljenje.
V nosilne stene se brez vnaprejšnjega statičnega izračuna ne sme posegati, izjema so manjše odprtine in preboji, ki jih naredimo zaradi napeljave ali vgradnje cevi za zračenje, pravijo statiki. Pred rušenjem, si mora steno in prostor ogledati statik in oceniti, kakšen poseg je mogoč. Potem pa narediti statični izračun, na podlagi katerega se določi, kako se bo nadomestila nosilnost. Ta se lahko naredi z vgradnjo armiranobetonskih preklad na mestu rušitve ali z jeklenimi nosilci. Najpogostejša napaka, ki jo pri tem naredijo graditelji, je, da odprtine, ki so jih naredili v nosilno steno, podpirajo s premalo močnimi nosilci ali prekladami, še opozarjajo statiki. Takšno početje je pogojno sprejemljivo pri odprtinah za okna in vrata, ki niso širše od enega metra, ter če jih naredi izkušen izvajalec. Pri vseh večjih odprtinah pa je nujen statični izračun.
Statiki opozarjajo še, da je treba med rušenjem oziroma izvedbo odprtine v nosilni steni obvezno zavarovati in podpreti ploščo, ki je nad steno. V nasprotnem primeru se na plošči pogosto pojavijo razpoke, lahko pa se ta celo zruši.
Tudi če nameravamo rušiti zidano steno, ki ni nosilna, je dobro, da se prej posvetujemo s statikom ali vsaj preverjenim in izkušenim izvajalcem. Preveriti je treba, kako je s steno povezan strop in kako je ta nad njo obremenjen. To je še toliko pomembnejše pri nosilnih stenah. Na podlagi teh podatkov bomo vedeli, kako je treba zavarovati druge dele stavbe, preden steno odstranimo.
V naslednjem koraku se odstranijo vse talne obloge in stari tlaki. Če teh nismo nameravali menjati, jih moramo že pred rušenjem učinkovito zaščititi, najbolje s posebno peno, čez katero se položita še karton in gradbena folija. Tako so tla varna pred odrgninami, udarci in umazanijo. Vendar je treba vedeti, da bo na primer parket, kljub zaščiti, treba znova brusiti in obnoviti površinsko zaščito.
Odstranimo tudi keramične obloge s sten ter sanitarno opremo in vodovodno napeljavo, če smo se odločili obnoviti kopalnico. Odpadni gradbeni material, ki se je nakopičil v začetni rušitveni fazi, je treba odpeljati na deponijo. To lahko naredimo sami in si malo zmanjšamo stroške obnove, lahko pa za vse poskrbi izvajalec.
Najprej novi tlaki, potem stene
Mojstri pravijo, da je naslednji korak izdelava novih tlakov, ker je kljub dolgotrajnemu sušenju in veliki umazaniji še vedno najpogostejša izbira klasični mokri estrih. Celostna obnova običajno traja dva do tri mesece in v tem času se bo estrih pravilno in dobro posušil in bo nanj mogoče položiti novo zaključno talno oblogo. Lahko pa se odločimo za suhi estrih, na katerega se talne obloge lahko polagajo takoj, vendar je ta bistveno dražji od mokrega. Suhi estrihi so zelo primerni, če obnavljamo le en prostor ali če se nam z obnovo zelo mudi ter na vseh talnih ploščah s slabšo nosilnostjo, saj imajo zelo majhno maso. Poudariti velja še, da je pred izvedbo estriha dobro po tleh razpeljati vse cevi z električnimi kabli za novo električno napeljavo.
V naslednjem koraku se lahko zamenjajo okna, kar naj vsekakor naredi izkušen mojster, saj so kakovost tesnjenja, obseg toplotnih izgub ter pravilno odpiranje in zapiranje okna odvisni tudi od kakovostne vgradnje. Prav tako lahko postavimo nove predelne stene. Po svežih estrihih se seveda še ne sme hoditi, zato je treba nanje z enakomerno obtežitvijo postaviti lesene plohe, po katerih se hodi.
Nove stene so le redko zidane na klasičen način z opeko ali kakšnimi drugimi zidaki. V zadnjem času jih je skoraj povsem nadomestil suhomontažni sistem iz mavčnokartonskih plošč. Sistem omogoča precej preprosto in hitro gradnjo brez prevelike umazanije. Predelne stene so lahko različnih debelin, vse pogosteje pa se postavlja sistem z dvojnimi mavčnokartonskimi ploščami. Tako zagotovimo večjo trdnost in nosilnost. Tega dela se marsikdo loti sam, vendar je treba vedeti, kako se izdelajo različni detajli, potrebne pa je tudi nekaj spretnosti in tehnične žilice. Predvsem je pomembno, kako so narejeni stiki med ploščami, ki zelo hitro počijo, če niso kakovostno pokitani z ustreznimi masami. Na vogale je treba namestiti kovinske vogalnike, ki jih varujejo pred odkrušitvijo, stike tal in stene pa je dobro prelepiti s posebnimi trakovi za manjši prenos udarnega zvoka.
Mavčnokartonske plošče s pripadajočimi kovinskimi nosilci se uporabljajo tudi kot zaključne stenske obloge na notranji strani zunanjih zidov. Tako se preprosto in učinkovito izognemo zahtevni in umazani izvedbi klasičnih notranjih ometov. Te pa bo treba narediti, če smo si na primer zaželeli steno z reliefno ali nepravilno grobo površino.
Na koncu še talne obloge
Suhomontažne stene lahko postavimo tudi potem, ko so že položene zaključne talne obloge. Za tak korak se bodo odločili predvsem tisti, ki v stanovanju pogosteje prestavljajo stene, kot menjajo talne obloge. Prednost je, da po odstranitvi stene pod njo ne ostane prazen kanal, ki ga je treba nekako zapolniti s primerno talno oblogo. Vendar je to težko, saj je pogosto nemogoče dobiti podobno, kaj šele povsem enako talno oblogo, kot jo imamo na tleh. Če pa pri vsaki prenovi menjamo tudi talne obloge, je načeloma vseeno, kaj naredimo prej. Vsekakor mojstri priporočajo, da se talne obloge položijo na koncu, ko so vsa druga dela, razen slikopleskarskih, že opravljena. To je še posebno pomembno, če smo se odločili za občutljivejši parket ali kakšno drugo leseno talno oblogo ali na primer za tla iz naravnega kamna. Keramika je bistveno manj občutljiva in tudi očistimo jo laže.

Mojstri, ki bodo postavljali suhomontažne stene, bodo vgradili tudi nova notranja vrata. Če smo se odločili za nova vrata v zidani steni, pa je treba odprtino pripraviti in primerno prilagoditi. V zadnjem času se notranja vrata večinoma vgrajujejo na suhomontažni način. V suhomontažne stene je zelo preprosto napeljati tudi električno in vodovodno napeljavo. To pomeni, da morata biti vodovodar in električar navzoča že med postavljanjem sten. Naročnik pa mora natančno vedeti, kako naj bi obe napeljavi potekali.