Umetnost

1514 – sta nastala mojstrska bakroreza Albrechta Dürerja Melanholija in Vitez, smrt in hudič . Z bakrorezi, portreti in s ciklom lesorezov Apokalipsa, je povzdignil grafiko v pomemben izpovedni medij.

1520 – približno v tem času pa do nastopa baroka obvladujejo evropsko umenost slog, imenovanmanierizem. Stilne značilnosti: spremenjeni proporci, zamotane drže, asimetrične kompozicije, raba izrazito umetnih barv (Tintoretto, El Greco).

1550 – arhitekt Palladio je v Vicenzi postavil Vilo Caprov: inovativno je združil klasično tempeljsko fasado in kupolo v izredno vpliven obrazec. Njegove rešitve so prevzeli angleški arhitekti (Inigo Jones), vplivale pa so celo na razvoj ameriške podeželske hiše iz 18. stol.

1553 – je nastala Danaja, slika Tiziana Vecellia. Med deli enega največjih beneških slikarjev so najbolj znane mitološke slike, imenovane poesie, v katerih imajo osrednjo vlogo senzualne ženske figure. V Benetkah so v tem času delovali tudi drugi pomembni renesančni slikarji Bellini, Giorgione, Tintoretto in Veronese.

Po 1590 – se uveljavi likovni umetnostni slog, imenovanbarok. Religiozno sovpada s protireformacijo, politično pa z absolutizmom. Združuje dramatične učinke energičnega gibanja, živahne barve, dekorativne detajle, prekipevajoče oblike, patos in silovitost. Najprej se je pojavil v Italiji (Caravaggio), nato pa se razširil po vsej Evropi z znamenitimi mojstri, kot so bili Rubens, van Dyck ali Velasquez.

1618 – mojster prekipevajoče telesnosti in mogočne čutnosti Peter Paul Rubens je dokončal Ugrabljenje Leukipovih hčera.

1633 – Nicolas Poussin je razvilklasicizemv francoskem slikarstvu – tega leta je dokončal platno Narcis in Eho.

1642 – Rembrand van Rijn, glavni predstavnih holandske umetnosti, je naslikal Nočno stražo. Ime si je ustvaril z delom Anatomija dr. Tulpa (1632) in s portreti, slikarsko zvrstjo, ki jo je na Nizozemskem razvil njegov sodobnik Frans Hals. Jan Vermeer, še en znameniti Holandec, pa je slovel po interierih.

1652 – je nastal marmornati kip Zamaknjenje svete Terezije, Gianlorenza Berninija. Najvplivnejši evropski kipar po Michelangelu je bil pomemben tudi kot arhitekt. Inventiven, a nekoliko čudaški, je bil še en arhitekt tega časa – Francesco Borromini.

1666 – je pogorel London, za vodjo obnove številnih mestnih cerkva in londonske katedrale Sv. Pavla je bil imenovan največji angleški arhitekt Christopher Wren.

1669 – Ludvik XIV. je dal zgraditi Versailles, ki so ga oblikovali arhitekti Le Vau, Le Notre in Hardouin Mansart. Mogočna Francija je izpodrinila Italijo kot središče evropske umetnosti, veličino in oblikovno zasnovo Versaillesa pa so kasneje posnemali po vsej Evropi.

1717 – je nastala slika Vkrcanje za Kitero, Antoina Watteauja. Sodi vrokoko, dekorativni, igrivi, frivolni stil, ki se je najprej razcvetel v Franciji Ludvika XV. V krašenje notranjščin je uvedel elemente kot so šloljke (fr. “rocaille”, od tod omalovažujoči izraz rokoko), zvitki in spirale. Uveljavili so ga še Boucher, Tiepolo in drugi, v arhitekturi pa Neumann.

1719 – je benečan Canaletto naslikal prve vedute – topografske podobe, ki so hotele natančno zabeležiti slavne spomenike mesta, njegove cerkve, ulice in kanale. Po njih sta slovela tudi Bellotto in Guardi.