Bančne rezerve

Centralnobančne rezerve banke RBS so se s to transakcijo znižale za 1.000 funtov, medtem ko so se rezerve Nationwide povečale za 1.000 funtov. Iz tega sledi, da mora RBS napolniti svoje rezerve za 1.000 funtov, da bo imela dovolj rezerv za ostala plačila, Nationwide pa ima presežek rezerv za to vsoto in jih za to vsoto lahko zmanjša. V praksi milijoni ljudi v Veliki Britaniji vsakodnevno prenašajo svoj denar (kredit oz. elektronske depozite) med zgolj peščico večjih bank. Banke o prenosih vodijo evidenco in ob koncu dneva se ponavadi veliko nakazil medsebojno izniči. To se imenuje dnevni kliring (`intra-day clearing’). Zato je dejanska vsota bančnih rezerv, ki jih je treba med bankami prerazporediti prek noči, precej manjša. Večja kot je banka v smislu odstotka skupne vrednosti plačil strank, manj rezerv potrebuje, saj se veliko plačil izmenja med njenimi lastnimi strankami. Malo pred bančno krizo je imela banka Lloyds 19% delež na trgu tekočih računov, kar je pomenilo, da je imel vsak peti človek pri njej odprt račun. Na ta način je banka lahko poravnala velik odstotek transakcij brez potrebe po centralnobančnih rezervah ali računa, odprtega pri drugi banki. Ob koncu dneva imajo banke ali primanjkljaj centralnobančnih rezerv ali pa njihov presežek. Banka si lahko manjkajoče rezerve sposodi od cen­tralne banke ali, kar je bolj pogosto, jih dobi v nočnem trgovanju z drugimi bankami na medbančnem trgu. Banke, ki jih imajo preveč, jih ponavadi posodijo drugim bankam v zameno za visoko likvidne instrumente, kot so vladne obveznice. Obresti na ta posojila so ponavadi bolj ugodna, kot so obresti na nove rezerve, ki jih lahko dobijo pri centralni banki (referenčna medbančna obrestna mera se imenuje LIBOR — ‘London Interbank Offered Rate’).* Trenutno je v britanskem centralnobančnem sistemu 46 bank.