Energijska vrednost hrane

Stanje prehranjenosti posameznika ali nekega naroda merimo po količini in po kakovosti zaužite hrane. Merilo za količino hrane je energijska vrednost hrane, ki jo vsebuje povprečen dnevni obrok, medtem ko vzamemo za merilo kakovosti hrane povprečno potrošnjo posameznih živil na prebivalca. Naravne in ustvarjalne dobrine, kot so zemlja, voda, kapital, tehnično znanje in energija so neenako razporejene med razvite dežele in dežele v raz­voju. Narodni dohodek se v svetu giblje med 200 in 12 000 dolarji. Temu odgovarjajoča je tudi prehrana ljudi. Na svetu se dobro ali bogato hrani’/4 pre­bivalcev, polovica ljudi na zemlji trpi pomanjkanje, zadnja četrtina pa strada. Od lakote umre na leto okoli 40 milijonov ljudi, predvsem otrok. V razvitih deželah je vsega na pretek. Kapitalistične dežele pridelujejo presežke hrane, ki jih kot strateško blago prodajajo nerazvitim in od njih izsiljujejo razne politične in gospodarske pravice. V zahodni Evropi, ZDA in Kanadi porabi odrasel človek povprečno 12 500 kJ/dan in 97 g beljakovin, od teh 2/3 živalskega izvora (meso. mleko, jajca). To pa je več kot potrebuje organizem, zato so mnogi predebeli. Debelosti pa sledi vrsta obolenj. Velik del živil v razvitih deželah ostane neizkoriščen in konča v odpadkih. S temi količinami hrane bi lahko nahranili 400 milijonov stradajočih v neraz­vitem svetu, kjer dnevno umre od lakote 70 000 ljudi. Beri več:  www.ff-feelfood.com