Znaki anksioznosti so vam morda dobro poznani, a jih premalo resno jemljete. Takšno stanje je namreč med ljudmi vse pogostejše in ga ni tako preprosto prenašati, kot se zdi na prvi pogled. Če stvari uidejo iz rok, pa vam pri tem lahko pomaga zgolj psihoterapevt in še nekateri drugi strokovni ukrepi.
Kaj je anksizonost, verjetno veste zgolj površno. Najpogosteje je definirana kot duševna motna, ki resno moti pa tudi ogroža naše zdravje ter kakovost našega vsakodnevnega življenja.
Kazalo strani:
Kakšne so telesne in vedenjske spremembe pri anksioznosti?
Znaki anksioznosti se kažejo tako na telesnih kot na vedenjskih spremembah, na kar vas bo ob morebitni terapiji opozoril tudi psihoterapevt. Telesne in vedenjske spremembe so sicer zelo podobne tistim, ki spremljajo povsem običajni odziv na stres.

Spremembe tako v vedenju kot na telesu pa so lahko postopne. Lahko pa se seveda pričnejo kar iznenada. Trajajo do nekaj minut ali pa se kažejo kot zelo intenzivni panični napad. Če tovrstni občutki vztrajajo, potem zlahka predstavljajo oviro pri čisto vsakdanjih aktivnostih. V primeru da anksioznosti oziroma tesnobe ne morejo nadzorovati, se govori o bolezenski tesnobi in o anksioznih motnjah.
Katere misli vam hodijo po glavi, ko ste tesnobni?
Na vprašanje, kaj je anksioznost, boste na spletu našli kar nekaj odgovorov. Tudi znaki anksioznosti so lahko zelo različni. Prav tako se vam po glavi v času tesnobnosti sprehajajo najrazličnejše misli. Med drugim boste na primer mislili, da določenih stvari ne morete več obvladovati. Prav tako, da se vam bo od vsega, kar se vam dogaja, zmešalo.
Za anksioznost so na sploh značilne močne in velike skrbi. Mislili boste, da vas bodo vsi zapustili. Tudi ko bo vse v najlepšem redu, vas bo skrbelo, da se lahko kaj zgodi. In tudi če se boste potrudili po svojih najboljših močeh, se vam bo zdelo, da niste dovolj dobri.
Zdravljenje anksioznosti
Pri anksioznosti vam lahko v veliki meri pomaga psihoterapevt. Znano je, da se jo lahko ozdravi v kar 90 %. Veliko oseb sicer strokovno pomoč ne poišče, ker namreč še vedno velja prepričanje, da bi bilo to znak sramote pa tudi šibkosti.








