Kamnoseštvo – od surovine do umetnine

Kamen na prvi pogled ni videti privlačen, toda, ko je človek začel uporabljati svoj um in svoje roke, si je iz njega naredil prve pripomočke za vsakdanje delo, kot so kladivo, nož, kopje, itn. – to obdobje imenujemo kameno obdobje, lahko rečemo tudi, da se je začelo obdobje – kamnoseštvo. Do danes se lahko človeštvo pohvali s čudovitimi umetninami in konstrukcijami tega sveta: piramide, kitajski zid, mostovi, cerkve, templji, gradovi,… . Glede na zgodovino lahko rečemo, da je kamen večen. Zaradi tega se je kamen začel uporabljati tako za nosilne konstrukcije kot tudi za najmanjše detajle. Iz sive ter puste surovine lahko naredimo okenske police, stopnice, talne in stenske obloge, kuhinjske in kopalniške pulte, stebre, itd.

Za slovensko kamnoseštvo pomembna tudi družina Kunovar

Glede na zgodovino te težke, zahtevne in zanimive obrti je kamnoseštvo Kunovar začelo obratovati v začetku prejšnjega stoletja. Ustanovitelj obrti, France Kunovar, je imel izkušnje in znanja iz te zgodovinske obrti, saj se je na podlagi le teh odločil odpreti podjetje ob Tomačevski cesti nasproti pokopališča Sv. Križa (današnje Žale) v Ljubljani. Skozi desetletja uspešnega delovanja s kiparji in arhitekti, je kamnoseštvo Kunovar postalo vodilno ter iskano podjetje v Sloveniji. Ljudje so začeli ceniti to obrt, ker so opazili s kakšno strastjo družina Kunovar obdeluje kamne, saj se ta tradicija prenaša iz roda v rod. Pri njih ne gre za običajno družino, oni so kreativni, zagnani, edinstveni in tradicionalni, zato so drugačni od ostalih podjetij.

Da je kamnoseštvo Kunovar izstopalo od ostalih podjetij je pričelo uporabljati različne naravne in tehnične kamne, kot so: naravni kamen: granit, sienit, gabro, porfir, bazalt, breče, peščenjaki, apnenec, dolomit, lehnjak, marmor, serpentin, kvarcit in ardezija; tehnični kamen: silestone.

Naravne kamnine razdelimo na tri osnovne skupine: v magmatske, sedimentne in metamorfne. Poleg skupin za kamnoseka, so pomembne tudi druge tehnične lastnosti naravnega kamna:

  • struktura

  • tekstura

  • barva

  • gostota

  • teža

  • kompaktnost

  • prozornost

  • trdota

  • obrabnost

  • vodovpojnost

  • odpornost proti zmrzovanju

  • obstojnost

  • izolacijske lastnosti

  • toplotna akumulativnost

  • odpornost proti ognju

  • sposobnost za fino površinsko obdelavo

Kako kamnoseštvo zaščiti svoje kamnine? Najboljša zaščita kamna je, da se ga postavi na mesto, ki mu po vrsti in kakovosti kamnine ustreza; zato je izbira kamnine zelo pomembna. Brez uporabe kakršnihkoli zaščitnih sredstev, se kamen zaščiti že s tem, da se upoštevajo naslednji praktični ukrepi:

  • v masivne sklade (kot so zidovi, slopi) vgrajujejo kamen v njegovi naravni legi, to je tako, kot je ležal v naravnih skladih v kamnolomu

  • pred padavinami zaščitijo z raznimi nadstreški in prekritji

  • pred vlago pa z izolacijskimi plastmi

  • stiki med deli kamna se morajo tesno zapreti

  • ometov se ne uporablja

  • pri spajanju delov kamnoseštvo uporablja pocinkane ali nerjaveče sponke

  • njegove zunanje ploskve brusijo in polirajo ter jih naredijo vremensko odporne

Kamnoseštvo je zahteven poklic, od katerega se zahteva ne samo teoretično znanje, ampak celo umetniška žilica, ki jo lahko dobiš z veliko mero prakse, ali pa se enostavno rodiš z njo. Čeprav so kamni, kateri se pridobivajo v kamnolomih, na prvi pogled veliki, neobdelani in grdi, se jih s pomočjo strojev za obdelovanje kamnov, lahko pretvori oz. obdela v čudovite in edinstvene umetnine, katere se lahko uporabijo za različne namene.